100 % ekološko pridelano – kaj je to?
Zapis je del projekta: Bio Zone.
Bio, eko, organsko, naravno … na izdelkih lahko najdemo vrsto izrazov, ki pa še ne pomenijo, da so izdelki res ekološki. Pravi dokaz za to so certifikati, ki zagotavljajo doseganje strogih standardov.
Gotovo se strinjate z nami, da ni vseeno, kaj jemo. Strokovnjaki poudarjajo, da moramo vsak dan jesti sveže sadje in zelenjavo, žitne izdelke ter mlečne izdelke. Še posebej v mestih, kjer nam prostorska omejitev ne dopušča, da bi hrano, ki jo uživamo, vzgojili sami, to ni lahka naloga. Zato kakovostne pridelke in izdelke iščemo na tržnicah in v trgovinah. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč označbe na njih. A žal marsikdaj ne vemo, kaj pomenijo.
Dobro za nas, dobro za okolje
Pestra in razgibana pokrajina ter raznolikost vseh oblik življenja Sloveniji omogočata odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki ima pozitiven vpliv tako na nas, kot na okolje, v katerem živimo. Pridelki in izdelki, označeni kot ekološko pridelani, pa so vse bolj iskani tudi med kupci. Bio, eko, organsko, naravno … na izdelkih lahko najdemo vrsto izrazov, ki pa še ne pomenijo, da so izdelki res ekološki. Pravi dokaz za to so certifikati, ki zagotavljajo doseganje strogih standardov.
Kaj pomeni, da je živilo ekološko pridelano?
Evropska komisija za promocijo ekološkega kmetovanja ponuja naslednjo definicijo: »Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče.«
Bistvo ekološkega kmetijstva je torej sožitje človeka z naravo in odgovor na ekološke probleme sodobnega sveta, katerih pomemben del je tudi uporaba kemikalij v kmetijstvu.
Ekološki kmetijski pridelek je pridelan po naravnih metodah in postopkih.
Ekološki kmetje morajo zagotavljati pridelavo visokokakovostne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Zelo pomemben pa je vpliv ekološkega kmetijstva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali.
»Eko« ali »bio«?
Brez skrbi, vseeno je. Oznaki »eko« in »bio« imata enak pomen in se nanašata na ekološko pridelavo skladno z evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Nekatere države Evropske unije uporabljajo termin ekološko, druge pa biološko kmetovanje.
Kdo lahko uporabi oznaki »bio« in »eko«?
Za to, da lahko svoje kmetijske pridelke in živila označijo s certifikatom »ekološko pridelano« oz. z označbo »ekološki«, morajo kmetovalci zadostiti strogim standardom, ki jih določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Pridelovalce najmanj enkrat na leto nadzorujejo nadzorni organi.
Od leta 2010 je na označbah obvezna uporaba evropskega logotipa. Uporaba državnega znaka ekološki je prostovoljna. Poleg tega so kmetijski izdelki lahko označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami.
Kaj zagotavljajo oznake?
Znak ekološko kupcem zagotavlja, da so bila živila pridelana na trajnosten način, s spoštovanjem do narave. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila, rastline se varujejo s kolobarjenjem. Živali, ki so udeležene pri proizvodnji, se vsaj 180 dni na leto prosto pasejo na svežem zraku – ne več kot dve glavi živine na hektar – in se z njimi ravna po naprednih smernicah ravnanja z živino. Pri pridelavi niso dovoljeni gensko spremenjeni organizmi, glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov pa je potrebno upoštevati stroge omejitve.
Ekološko je preverjeno, saj je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika«.
Uradni ekološki znak EU zagotavlja enake standarde kakovosti in okoljske ozaveščenosti ne glede na državo pridelave oziroma predelave.
Vsako leto več ekoloških kmetij
V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let, prve nacionalne finančne podpore pa so pridelovalci prejeli leta 1999. Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev in predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2018 v ekološko kontrolo vključenih 3.741 kmetijskih gospodarstev, kar pomeni 5,4 % vseh kmetij v Sloveniji.
Ekološko kmetijstvo nam zagotavlja s hranili bolj polno in okusnejšo hrano, ob tem pa ohranja tudi naravo. Zato je za naše dobre počutje boljše, da v kar največji meri izbiramo ekološko pridelana živila. S tem, ko izbiramo živila lokalnega izvora, pomagamo tudi domačim pridelovalcem in nenazadnje prispevamo k bolj zdravemu okolju.
Viri: Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja (prehranska piramida), zzzs.si; Ekološka pridelava, nasasuperhrana.si, 2019; Ekološka pridelava, gov.si, 2019; Zakon o kmetijstvu; sl.wikipedia.org;
Si tudi vi želite več informacij? Prijavite se na naše e-novičke in bodite obveščeni.
Prijavite se