Vse deluje, kot bi bilo nastavljeno k uspehu, a večini ne ne uspe. Zakaj? Je kriva šibkost našega karakterja, ali smo se zafrknili v samem štartu, ko nismo raziskali ozadja ne naših motivacij, niti potreb zastavljenih ciljev?

S slednjim vprašanjem se ukvarjamo v nadaljevanju in predstavimo pot k dolgotrajnim spremembam, ki se tako v strokovni literaturi kot v praksi pogosto izkaže za eno najbolj zanesljivih.

1) Razdelaj cilj, pripravi načrt.

Odločitve, ki rezultirajo v zaobljubah, so v veliko primerih bolj čustvene kot razumske. To pomeni, da so tudi bolj impulzivne kot premišljene. Posledice tega se kažejo v abstraktnosti ideje oz. cilja, pomanjkanju fokusa in včasih celo polni odsotnosti plana, kako se cilja sploh lotiti. Če našteto poskušamo nadomestiti predvsem z močjo volje, naj poraz ne bo presenečenje.

Večje, torej zahtevnejše cilje je koristno najprej “razbiti” na manjše, ki jih je nato s primernim in konkretnim načrtom lažje doseči.

Primer postavljanja ciljev:

• Primarni (nadrejeni), a ne dovolj konkreten cilj: želim shujšati.
• Vmesni: redna telesna dejavnost, ozir na zadostno mero spanca, menedžment stresa, ustrezne prehranske prilagoditve.
• Podcilji

Podcilji vodijo do primarnega cilja:

• primer za telesno dejavnost: trening za moč dvakrat tedensko in trije polurni sprehodi trikrat na teden, dosledna uporaba stopnic namesto dvigala.
• primer za prehrano: prenehanje “grickanja” med obroki, uživanje manj kaloričnih pijač, več zelenjave in beljakovinskih živil ter manj maščob pri glavnih obrokih.

Preusmeritev moči začetne motivacije za višji cilj, na bolj uspešno in dosledno izvajanje pod-ciljev, nam omogoča graditi na občutku uspeha, ki običajno krepi samozavest ter predanost. Višji in podrejeni cilji so v tem kontekstu nerazdružljivo povezani.

2) Večji cilj - večja žrtev

Konkretiziranje cilja in korakov, ki nas tja vodijo, ponujajo prvi odgovor na vprašanje kako (doseči primarni cilj).
Drugi odgovor na to isto vprašanje se navezuje na razumevanje, da doseganje večji ciljev v prihodnosti pogosto zahteva sposobnost odreči se trenutnim (manjšim) zadovoljitvam v sedanjosti.

Med tovrstne večje cilje, v splošnem spadajo vsi iz skupine izboljšanja zdravja in počutja ter prilagoditev življenjskega sloga. Primeri:

• Izguba odvečnih kilogramov.
• Opustitev kajenja.
• Zmanjšanje prekomerno zaužitega alkohola.
• Vzpostavitev rutine redne telesne dejavnosti.

Ideje, da je takšne cilje možno doseči kar mimogrede, brez vložka časa, energije, pridobitve določenih znanj in veščin, se danes poigravajo z nami še pogosteje kot poprej. Določeni televizijski programi, moštvo “rumenih” revij, vojska plačanih oglasov na socialnih omrežjih, velikokrat s strani izkoriščevalskih “strokovnjakov”, poskušajo prikazati svoje rešitve kot bližnjice do praktično vsega, kar si želite. Za ta namen uporabljajo vse možne zvijače, da bi le pozabili, ali vsaj za trenutek zanemarili tisto, kar smo napisali v začetku druge točke. Tisto, kar v bistvu že veste:

Iz nič, ne bo nič. In od 49.99 eur, ali kolikor koli že stane tisti razstrupljevalno-shujševalni paket, tudi ne bo nič.

Preberite več: Kaj v resnici pomeni zdrava in uravnotežena prehrana?

3) Prilagoditev cilja ali poti

Kaj, če konkretiziramo cilje in potrebne korake, vendar po poti ugotovimo, da nismo sposobni dosledno namenjati zahtevanih sredstev (energije, časa, pozornosti, denarja)? Z drugimi besedami: Mi sicer bi (nekaj kar ima nekdo drug) in tudi razumemo kaj bi bilo potrebno zato storiti, ter kako se poti lotiti, ampak na neki točki ugotovimo, da nam ne gre toliko žrtvovati.

Ta ugotovitev je lahko precej frustrirajoča in pogosto zamaskirana v racionalizacije ter izgovore, četudi upravičene. Na primer: “Saj bo, samo bolj se moram potruditi”, ali pa “imela sem naporen teden, ful dela, pa še menstruacijo”.

Če ugotovimo, da je določen cilj prezahteven in terja prevelik vložek, ki ga v dani situaciji nismo sposobni ali ne želimo sprejeti, nam ostaneta dve poti:

• Prilagoditev poti.
• Prilagoditev cilja.

Predstavljajte si, da vas določen (večji) cilj - recimo trisobno stanovanje sredi Ljubljane - stane X denarja. Če zahtevanega zneska niste sposobni plačevati po manjših obrokih (pod-cilj), potem bo najverjetneje potrebno večji cilj prilagoditi.

Ustaviti se na točki spoznanja, kjer se križajo vaši cilji in zmožnosti, je lahko izjemno plodovito, kljub svoji žalostni naravi. Omogoča namreč opustiti občutke slabe vesti, stresa, morda tudi stiske, ki so vezani na neuspele poskuse doseči v tem trenutku očitno prevelik cilj, ali “zakreditiranje do grla”, če se navežemo na zgornjo prispodobo s stanovanjem, kar bi predstavljalo sprejemanje verjetno prevelikih žrtev.

4) Vprašaj se zakaj?

Do sedaj je tekla beseda predvsem o tem kaj (si želimo) in kako (do tja priti). V tej enačbi manjka še eno izjemno pomembno vprašanje; to je zakaj (mi je ta cilj pomemben)?

Še tako razdelan cilj, ki ga podpira v teoriji zelo sprejemljiv načrt, ne bo uspešen, če ostane le na papirju in se ne prenese v nepredvidljivo realnost našega življenja. Tam bo venomer na preizkušnji. Če ne v času, dokler se ga doseže, pa sigurno potlej, ko ga bo potrebno vzdrževati. In tukaj, ko sta izzvani naša predanost in vztrajnost, pride najbolj do izraza odgovor na vprašanje zakaj (mi je ta cilj sploh pomemben)? Trdnejši bo, močneje se ga bomo lahko oprijeli. Predvsem in še posebej v času najtežjih preizkušenj.

Da bi odkrili korenine razlogov za željo po spremembi, bo potrebno kar nekaj samorefleksije. Naloga je zahtevna, ampak se praviloma izkaže za vredno. Morda odkrijete, da je vaš zakaj v resnici povsem drugačen, kot ste mislili. Morda vas razmislek o tem pripelje do povsem drugih ciljev od tistih, v katere ste sedaj prepričani. Morda je ta točka celo tista, s katero bi bilo smiselno začeti, če upoštevamo, da bo trdnost našega “zakaj” sorazmerna z izpolnitvijo zastavljenih ciljev in ohranjanjem rezultatov na dolgi rok.

Mario Sambolec, Matjaž Macuh in Nenad Kojić
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje 
www.feel-good.si
info@feel-good.si

Viri

• Höchli, B., Brügger, A., & Messner, C. (2019). Making New Year’s Resolutions that Stick: Exploring how Superordinate and Subordinate Goals Motivate Goal Pursuit. Applied Psychology: Health and Well-Being, 12(1), 30–52. doi:10.1111/aphw.12172
• Höchli, B., Brügger, A., & Messner, C. (2018). How Focusing on Superordinate Goals Motivates Broad, Long-Term Goal Pursuit: A Theoretical Perspective. Frontiers in Psychology, 9. doi:10.3389/fpsyg.2018.01879