Žametovka

Avtohtona sorta, ki spada v skupino črnomorskih sort - Proles pontica Negr. Žametovka je srednje bujna sorta, ki obilno obrodi. Grozdje zori zelo pozno. Vršiček mladike je razširjen, na robovih lističev karminast; spodnji lističi pa so poleg tega še dlakavi. List je petdelen, zelen, sijajen. Površina lista je valovita, spodnja stran pa volneno obrasla. Grozd je velik, srednje zbit in vejnat, temno modra jagoda z debelo kožico pa debela, okrogla in močno oprhana. Rozga je svetlo do zmerno rjave barve ter črtasta.

Radgonska ranina

Avstrijski vinar Clotar Bouvier je leta 1900 v vinogradih pri Gornji Radgoni odkril belo sorto ranina. Predvideva se, da je sorta križanec med belim pinotom in zelenim silvancem. Na slovenskih tleh je ranina najbolj zgodnja sorta. Doma je v Radgonskih goricah, kjer ji pravijo po domače special. Vsebuje izredno veliko sladkorja in je primerna za posebne kakovosti. Odličen je tudi mošt. Vino je bogato, nežno po kislini, z bogatim alkoholom in ekstraktom. Ima čisto svojstveno cvetico in aromo.

Rebula

Avtohtona bela sorta, ki jo najdemo v Goriških brdih, Colliu (italijanska stran Brd) in na Vipavskem. Poznali naj bi jo že v rimskih časih, najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, pa izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik v Goriških brdih. Sorto odlikuje raznovrstna uporaba. Najstarejši zapis je iz Višnjevika. V kupoprodajni pogodbi, sklenjeni 27. maja 1336, namreč piše, da je Henrik iz Rittersberga za osem mark kupil vinograd, v katerem se vsako leto pridela šest veder rebule.

Ali ste vedeli? Najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik v Goriških brdih

Refošk

Udomačena lokalna sorta Refošk. Najdemo ga v slovenski Istri, kjer je najbolj razširjena sorta, in na Krasu, kjer se iz njega pridela slovenska posebnost – vino teran. Uspeva tudi v preostalih dveh primorskih okoliših, v hrvaški Istri in Furlaniji. Refošk naj bi sicer izviral iz Benečije. Legenda pravi, da so ga poznali že Rimljani. Imenovali naj bi ga vinum pucinum po gradiču v bližini izvira reke Timave. Bolj verjetno je, da njegovo ime izvira iz furlanščine, »rap fosc« namreč pomeni temen grozd. Je zelo posebna sorta, saj daje rdeče vino s poudarjeno kislostjo. Po njem Slovensko Istro imenujemo tudi Dežela refoška, kot kraljevsko vino pa ga je pred več kot 300 leti opisoval že znameniti koprski škof, Pavel Naldini. Sorta se ponaša z intenzivno rubinasto barvo z intenzivnimi vijoličnimi odtenki, ki s svojim bogatim, svežim in pristnim okusom nepogrešljivo popestri široko paleto jedi.

Izdelki starih trt Od nekdaj domače

Izdelki Od nekdaj naše so na policah posebej označeni, poiščite pa jih tudi v Spletni trgovini Mercator.