Alkoholna stopnja

Volumski odstotek alkohola (vol. %) nam pove, koliko alkohola (etanola) vsebuje določen volumen alkoholne pijače.

Barva vina

Vina se po barvi delijo na bela, rdeča in roséje, vendar je paleta njihovih dejanskih barv zelo široka.

Terroir

Občutek določenega prostora, ki se izrazi v vinu, vključuje pa rastišče (vpliv podnebja, sestava tal, prst, lega, naklon ...) ter vinogradniško in vinarsko tradicijo določenega območja.

Okus

Okus vina je senzorična zaznava vina v ustih. Pri okušanju v ustih vrednotimo sladkost (suho, polsuho ...), kislost, tanine, telo, značilnosti okusa (saden, cveten, rastlinski ...) in pookus.

Sladkost

Sladkost vina nam pove, koliko nepovretega sladkorja (g/l) je v stekleničenem vinu. Vino je lahko suho, polsuho, polsladko ali sladko.

Belo vino

Bela vina so pridelana iz belih sort grozdja. Njihov razpon barv gre od rumenkaste z zelenimi odtenki, prek slamnate pa do zlate in jantarne.

Rosé

Vino rosé je pridelano iz grozdja rdečih sort, od pridelave rdečih vin pa se postopek razlikuje v tem, da grozdje takoj sprešajo ali pa je stik z jagodnimi kožicami (maceracija) zelo kratek. Razpon barve teh vin gre od številnih rožnatih odtenkov pa vse do bledo rdeče.

Oranžno vino

Slog vina, ki ga pridelujejo iz belih sort, vendar je čas stika mošta z jagodnimi kožicami (maceracija) daljši, in sicer od nekaj dni pa do nekaj mesecev. Daljša maceracija daje vinu oranžno oziroma jantarno barvo.

Rdeče vino

Rdeča vina so pridelana iz rdečih sort grozdja. Njihov razpon barv gre od temno rožnate pa do skoraj črne.

Suho vino

Vino, pri katerem koncentracija reducirajočih sladkorjev ne presega devet gramov na liter, če koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot dva grama pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev.

Polsuho vino

Vino, pri katerem je koncentracija reducirajočih sladkorjev več kot devet in manj kot 18 gramov na liter, če koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 10 gramov pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev.

Polsladko vino

Vino, pri katerem je koncentracija reducirajočih sladkorjev več kot 18 in manj kot 45 gramov na liter.

Sladko vino

Vino, pri katerem koncentracija reducirajočih sladkorjev presega 45 gramov na liter.

Mlado vino

Vino, ki se začne prodajati še v letu trgatve.

Sveže vino

Vino, ki ima živahne kisline ter čist in saden značaj.

Mirno vino

Vino, ki ima zanemarljivo nizko vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida. V to kategorijo torej sodijo vsa vina, ki nimajo mehurčkov.

Peneče se vino

Vino, ki vsebuje raztopljen ogljikov dioksid in zaradi tega mehurčke.

Po sladkorni stopnji oziroma koncentraciji reducirajočih sladkorjev peneča se vina in penine delimo na:

• popolnoma suhe (brut nature), ki vsebujejo manj kot 3 g/l reducirajočih sladkorjev;
• zredno suhe (extra brut), ki vsebujejo manj kot 6 g/l reducirajočih sladkorjev;
• zelo suhe (brut), ki vsebujejo manj kot 12 g/l reducirajočih sladkorjev;
• suhe (extra dry), ki vsebujejo od 12 do 17 g/l reducirajočih sladkorjev;
• polsuhe (sec), ki vsebujejo od 17 do 32 g/l reducirajočih sladkorjev;
• polsladke (demi sec), ki vsebujejo od 32 do 50 g/l reducirajočih sladkorjev;
• sladke (doux), ki vsebujejo več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje.